Popravopis - Viroza J

Simon Lenarčič

Viroza J
(skrajšan odlomek iz Popravopisa z dopolnili iz dodatka k Popravopisu)

Legenda: ^??= vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.

Po srbohrvaškem zgledu namesto po slovenskem

Srbohrvatizmi so se v slovenščino zajedli že pred davnimi leti, nekateri v času, ko so se prednamci šli panslavizem in ilirizem, drugi pa v obdobju bratstva in enotnosti v objemu "armije". Proces vsrkavanja nepotrebnih srbohrvatizmov v slovensko besedišče bi se moral dokončno ustaviti z osamosvojitvijo, vendar se tudi zaradi oživitve že pokopanih srbohrvatizmov v novem pravopisu (SP'01) in ohranjanja vegetirajočih pri življenju zdi, da se ni.
V zadnjem času pa se dogaja še nekaj drugega. Srbohrvaškim besedam postajajo podobne (ali enake) celo nekatere tujke in podomačena imena, ki smo jih že vsaj pol stoletja dosledno pisali drugače. V mislih imam predvsem vrivanje črke »j« v nekatere zeve (zlasti »ia« in »io«), ki je v SP'01 dobilo razsežnosti prav posebne viroze, namreč take, ki ni razsajala vsevprek, ampak le malo tu in malo tam. Rezultat je nedopustna pravopisna zmešnjava.

Doslej smo Slovenci pisali olimpiada, Iliada, triada, miriada, floriada, balkaniada, univerziada ipd.. Izjemi sta bili le polomijada, ki je pač slovenskega izvora, in SSKJ-jeva podiztočnica jeremijada, ki jo je v svoj slovar uvrstil že Pleteršnik in je izpeljana iz podomačenega osebnega imena.¹
Po novem pa naj bi pisali olimpijada^??, mirijada^?? (uslovarjena je tudi miriada, vendar s kazalko »gl.«), florijada^??, balkanijada^??, univerzijada^?? ipd., vendar ne tudi "Ilijada" in "trijada". Tega, ali naj bi po zgledu mirijade^?? po novem pisali tudi "mirijameter" (namesto miriameter), SP'01 ne pove.

Podobno je s tujkami italianizem, socializem, arianizem, aziat, patriciat, afrodiziak, amoniak ipd., ki smo jih doslej pisali brez »j« (izjem je bilo zelo zelo malo, v SSKJ sem našel le tujke manijak², milijarda, tercijalec in zastareli školcijat), po novem pa naj bi nekatere spet pisali kot v Pleteršnikovih časih, z »j« (npr. italijanizem^??, arijanizem^??, azijat^??³, amonijak^?? ipd.).

SP'01 je s temi "popravki" povsem porušil red, kakršen je vladal doslej. Besede z izvirno pripono »-ian«, ki so imele domača priponska obrazila, smo namreč praviloma pisali v skladu z izgovorjavo (npr. arijanstvo, arijanec, italijanstvo, italijanščina), v primeru priponskih obrazil tujega izvora pa je zev »-ia-« ostal brez pisnega »j« (arianizem, italianizem, italianist), s čimer je bil podprt občutek, da gre za tujko. Druge tujke z zevom »-ia-« (ali »-ea-«, »-io-« ipd.) pa so se pisale z vmesnim »j« le izjemoma, bolj po občutku oziroma tradiciji kot po kakem pravilu. Takšne časti je bilo torej donedavna deležnih razmeroma malo⁴ besed - vsekakor ne toliko, da bi se jih, izjem, ne bilo mogoče zapomniti.
Približno tako je (ne)podomačevanje zeva »-ia« (in drugih) pojasnjeno v SP'62 (na straneh 69, 74 in 75), po novem pa je vse skupaj tako zelo zmešano, da je treba za vsako takšno besedo posebej pogledati v SP'01 (in to ne le v Slovar, ampak tudi v Pravila, saj so nekatere spremembe zapovedane le v njih) in preveriti, kaj so predpisali pravopisci.

Trhli argumenti za razne "-ijade" in "-ijone"

Če naj bi na olimpijado^?? z »j« vplivala antična Olimpija, na besedi revijalen^?? in revijalistika^??(namesto revialen in revialistika) pa revija⁵ (tako je mogoče sklepati iz pojasnila o ohranjanju pisnega »j« iz podstave na strani 111 v Pravilih), se postavlja vprašanje, katera "univerzija" je vplivala na univerzijado^??, katera "Balkanija" na balkanijado^?? in zakaj niso podobnega vpliva kot beseda revija imele tudi besede afrodizija, materija, patricij, socij, Kartezij in radij (na afrodiziak, materialen, patriciat, socializem, kartezianizem in radian).
Seveda nimam nič proti, da še naprej pišemo socializem, afrodiziak, radian ipd.. Nasprotno, menim, da slovenščini ne bi škodilo, če bi novote amonijak^??, arijanizem^??, olimpijada^?? ipd. čimprej izginile iz pravopisa in odstopile prostor dosedanjim oblikam brez »j«.

Če s pravopisnima novotama bastijon^?? (doslej smo pisali samo bastion) in divizijon^?? (doslej samo divizion) primerjam izraz penzion, tudi ne opazim nobene logike. Mar nam ni beseda penzion celo bolj domača kot bastion ali divizion, pa kljub temu ni "podomačena" z »j«?
V slovnici J. Toporišiča, kjer takšne novote, kot kaže, koreninijo, je celo še v izdaji iz leta 2000 prav pri besedi bastijon^?? dopisano, da se piše »tudi^?? bastion«, le leto dni kasneje pa je v pravopisu, ki je nastal pod taktirko istega avtorja, različica bastion že kar ukinjena, dasiravno se v tistem času ni uporabljala nič manj kot prej.

Posledice razsajanja viroze J

Z nepotrebnimi spremembami mnogih uveljavljenih, povsem udomačenih besed je torej postalo dodobra zapleteno nekaj, kar je bilo doslej manj zapleteno (če je sploh bilo), saj ni nikjer pojasnjeno, katere besede naj bi bile podvržene spremembi zevov »ai«, »ia«, »ie« in »io« v »aji«, »ija« ipd., in predvsem, zakaj. Logike v najnovejših spremembah namreč ne vidim, pravopisci pa svoje tudi niso razkrili.
Kot vsaka viroza se je tudi pravopisna viroza J hitro razširila - in to ne le po časopisih, ampak tudi po drugih priročnikih. O njenem kvarnem vplivu pa se lahko prepriča vsakdo, ki odpre npr. Veliki slovar tujk. V njem so se namreč znašle le nekatere z odvečnim »j« "okužene" besede (npr. olimpijada^??, florijada^??, interjer^??, amonijak^??), druge pa ne (npr. miriada, foksterier, salmiak, gladiola, liana, italianizem, aziat), tako da tamkajšnja zmešnjava ni dosti manjša od pravopisne.

Kvaren vpliv s t.i. virusom J okuženih pravopisnih zgledov je zelo očiten tudi v Slovenskem velikem leksikonu. Vse povedo tile (z)mešani pari, ki jih je mogoče najti v njem (levo so po navodilih iz SP'01 "popravljene" besede, desno pa "krivoverske" tradicionalne različice):
- |olimpijada^?? : miriada|^??;⁶
- |amonijak^?? : afrodiziak (s podgeslom afrodizijak^??)|^??;⁷
- |linijatura^?? : miniatura|^??;
- |divizijon^?? : gladiola|^??.

Opombe

1 Besed polomijada in jeremijada - še posebej prve - kljub tuji končnici »-ada« niti ne občutimo kot tujki, zato »j« pred »-ada« ni presenečenje. Podoben primer je beseda modrijarh (slabšalni izraz za modreca), zaradi katere ni, hvala Bogu, vsaj zaenkrat še nikomur prišlo na misel, da bi v pravopisu predpisal pisavo "patrijarh" namesto patriarh.

2 Pa še v tem primeru je pisavi z »-j« najbrž botrovalo ali priponsko obrazilo »-ak«, ki ga za označevanje človeških lastnosti pozna tudi slovenščina (npr. v besedah bedak, prostak, težak), ali pa dejstvo, da beseda ni bila uslovarjena ne v SP'62 ne v ST'68, zaradi česar je na pisanje odločilno vplival tedaj zelo močan srbohrvaški zgled. Če pa bi beseda maniak v SP'62 bila uvrščena, bi gotovo bila napisana enako kot slovenska ustreznica srbohrvaške besede manijak v Srbskohrvatsko-slovenskem slovarju DZS (1972): brez »j«.
Vsekakor bi bilo danes odgovorneje popravljati (pravopisno idilo moteče) »ljudske« izjeme, ki so nastale zaradi manjkanja zgleda v prejšnjem pravopisu, kot pa z več pravopisi in jezikovnimi brusi usklajene tujke z zevom »-ia-«.

3 V pravopisnih Pravilih (stran 111) je pisava azijat^?? utemeljena s pojasnilom, da obrazilo »-ijat« v tem primeru pomeni »tip človeka«. To pojasnjuje, zakaj isti SP'01 ne favorizira srbohrvaške pisave unijat* (»piši kot govoriš«!), ampak dosedanjo slovensko obliko uniat. Vendar v takšnem razlikovanju ne vidim smisla, saj se zev »ia« v obeh besedah (aziat, uniat) izgovarja povsem enako.

4 Poleg že omenjenih izjem manijak, milijarda in tercijalec zlasti nekatere besede z izvirno končnico oziroma pripono »-ion«, npr. lampijon, milijon, misijon, špijon in njihove izpeljanke.

5 To, da je beseda revija nastala s podomačitvijo besede s končnico »-ue« (revue) in ne »-ia«, še ne pomeni, da ji lahko pritikamo tuja priponska obrazila kar po domače, z »j«, saj tako njo kot njena priponska obrazila (»-ialen« v besedi revialen in »-ialistika« v besedi revialistika) še vedno čutimo kot tujke, te pa, kot rečeno, praviloma pišemo brez »j« (npr. pridevnik trivialen, ki je prav nesramno podoben pridevniku revijalen^??). Sploh pa se sprašujem, v čem je smisel spreminjanja ("podomačevanja") zapisa pridevnika revialen, če pa že imamo na voljo precej bolj domač pridevnik revijski, s katerim lahko prvega nadomestimo v čisto vseh pomenih (npr. revijski tisk/urednik namesto revialni tisk/urednik).

6 Podobna zmeda je tudi v VSL: spartakijada^?? : olimpiada.

7 Beseda afrodiziak je sicer ena izmed tistih, ki so jih avtorji SP'01 pozabili "popraviti".