Popravopis - Katera različica SP'01 je prava?

Simon Lenarčič

Katera različica SP'01 je prava?

Da so bile leta 2003 v 2. izdaji SP'01 številne besede popravljene ali odpravljene - marsikatera tudi povsem po nepotrebnem - na tak skrivalniški način, je glede na to, da je ta izdaja oziroma natis uradno le cenejša različica istega pravopisa, prava pravopisna katastrofa.
Kako naj npr. urednik ugankarske revije, ki si je priskrbel dražji pravopis iz leta 2001, prepriča križankarja, ki je, oborožen s cenejšim pravopisom iz leta 2003, v križanko vtaknil ime Santoščan*, da je po istem pravopisu prav Santošan in da je križanka zato zanič? In kdo bo posredoval, ko se bosta sporekla glede vprašanja, ali je pripadnica Kurdov Kurdovka* (2001) ali Kurdinja (2003)?

Ta izmišljeni urednik - in seveda tisoči resničnih ljudi - torej ni bil obveščen o tem, da je bil pravopis, ki ga je za drage denarje kupil konec leta 2001, tako slabo pripravljen, da je že spomladi leta 2003 opazno zastarel. To ekspresno zastaranje pa je nekaj, kar se sploh ne bi smelo zgoditi. Ker pa se je, bi morali izdajatelja in založnik prevzeti odgovornost in kupcem priskrbeti brezplačno popravljeno (elektronsko) izdajo, ali pa vsaj brezplačno errato.
Toda kljub javnemu pozivu, ki sem ga objavil kmalu po izidu SP'01 (v Sodobnosti), tega niso storili. Nasprotno, v razkošni reklamni akciji, ki so jo pred izidom 2. tiskane izdaje izpeljali skupaj s časnikom Delo, niso niti z besedico namignili, da to ne bo zgolj cenena izvedba pravopisa, ampak nova, delno popravljena izdaja. S tem so kupcem 1. izdaje onemogočili, da bi za relativno majhen denar prišli do še enega, najnovejšega pravopisa, se potem za spomin najprej slikali z obema, nato pa prvega protestno odnesli na sedež izdajatelja.
Zato mi ne preostane drugega, kot da izkoristim priložnost in poziv ponovim.

Poziv izdajateljema in založniku Slovenskega pravopisa
Za založnika, ki mu je uspelo prodati celotno supernaklado tiskane izdaje SP'01, priprava elektronske verzije ne pomeni tako rekoč nikakršnega stroška. To pomeni, da imajo odgovorni pri SAZU, ZRC SAZU in Založbi ZRC izjemno priložnost, da pokažejo svojo profesionalnost s tem, da se vsem zainteresiranim kupcem napak polnega Slovenskega pravopisa 2001 oddolžijo z brezplačnim primerkom elektronske verzije popravljene izdaje, tistim, ki jih elektronska izdaja ne zanima, pa dajo znaten popust pri nakupu nove tiskane izdaje.
Ta poziv je bil objavljen tako v Sodobnosti kot v Mostovih, a nanj vsaj zaenkrat - kljub izidu elektronske izdaje - ni bilo odziva, kar je nadvse žalostno, saj so vsi, ki so preplačali svoj izvod "luksuzne" 1. izdaje SP'01, ostali prikrajšani za popravke, objavljene v ceneni broširani 2. izdaji (2003) in predragi¹ elektronski izdaji (2003). Da bi morali opeharjeni kupci že po poldrugem letu ponovno kupiti pravopis, pa tudi ne gre. Življenjska doba (sleherne) knjige bi pač morala biti precej več kot le leto in pol.
V starih časih je bilo drugače, saj so po navedbah H. Majcenovič, sodelavke SP'01 [gl. Zbornik Slavističnega društva Slovenije 14 - stran 217], predhodniki današnjih pravopiscev oziroma njihovih založnikov dali kupcem Slovenskega pravopisa iz leta 1935 dve leti kasneje na voljo brezplačno(!) brošuro z vsemi popravki in novimi pravili, ki so bili objavljeni v šolski mali izdaji istega pravopisa.
Lepo bi bilo, ko bi takšni svetli zgledi vlekli še dandanes, ne pa da bo zdaj polovica Slovencev brez Popravopisa, ki nadomešča pravopisno errato, nekaj let ali celo desetletij pisala bolj narobe, po 1. izdaji SP'01 (2001), druga polovica pa nekoliko manj narobe, po 2. izdaji SP'01 (2003).²

Opombi

1 Glede na minimalne stroške priprave elektronske izdaje bi se le-ta morala prodajati za drobiž (zgled je lahko elektronska izdaja šestih slovenskih prevodov Svetega pisma - od Dalmatinovega do najnovejšega -, ki je naprodaj za pol manj denarja), kupci 1. izdaje pa bi jo morali, kot rečeno, dobiti zastonj.

2 Morda pa bi založnik SP'01 zdaj, ko je namesto pravopisne errate izšel Popravopis, kupcem pravopisa raje poslal kar izvod Popravopisa?!