Popravopis - Okrajšane okrajšave

Simon Lenarčič

Okrajšane okrajšave
(nekoliko spremenjeno poglavje iz Popravopisa z dopolnilom iz dodatka k Popravopisu)

Legenda: ^??= vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.

Branje leksikonov, v katerih je preveč okrajšav, je lahko prav naporno, še posebej, če so okrajšave slabe - nenavadne, dvoumne, preveč okrajšane. In če so takšne okrajšave začinjene še z manjkanjem pomožnih glagolov ter ne preveč posrečenim pravopisnim pravilom, da za okrajšavo na koncu stavka ni treba narediti dveh pik, ampak le eno, je neberljivost ali celo nerazumljivost napisanega skorajda neizogibna [gl. Nestični vezaj in pična vejica - točka 5].
Seveda posledice pretiranega okrajševanja na koncu vedno trpi le bralec oziroma kupec, ki od vsega skupaj nima prav nobene koristi. Celo če se obseg knjige (tudi zaradi okrajševanja?) na koncu "skrči" za tretjino (v primerjavi z napovedanim), kar se je zgodilo v primeru prve knjige Slovenskega velikega leksikona,¹ ni cena zato nič nižja. In naj bodo opisi okrajšani tako ali drugače, ni število gesel nič večje.

Problem okrajšav je v slovenskih leksikonih še posebej pereč zato, ker je v slovenščini za razliko od kakih preprostejših jezikov (npr. angleščine) pomen napisanega odvisen tudi od sklona. Sklon pa je nekaj, česar iz okrajšave ni mogoče razbrati, kar je dodaten argument v prid opuščanju nenujnih okrajšav v leksikonih.

Primeri

a) Šolski primer po nepotrebnem okrajšanih okrajšav sta ang.^??, ki v Velikem splošnem leksikonu, Leksikonu Cankarjeve založbe in Slovenskem kdo je kdo založbe Nova revija zamenjuje splošno znano, komaj za en ubogi »l« daljšo okrajšavo angl., in dvoumna, "športno-španska" šp.^??, ki v omenjenih leksikonih zamenjuje povsem nedvoumno okrajšavo špan.. V Leksikonu Cankarjeve založbe je enako slaba tudi okrajšava ar.^??², ki bi jo odlično nadomestila okrajšava arab..

b) Zelo slaba domislica je zamenjevanje uveljavljenih pomenov okrajšav z neuveljavljenimi. V Slovenskem kdo je kdo se je to zgodilo okrajšavi Zg.^??, ki sicer vedno pomeni »Zgornji«³, v tej knjigi pa ima pomen »Zagreb«!

c) Čeprav je v leksikonih že nujnih okrajšav ponavadi preveč, so v Slovenskem kdo je kdo in Slovenskem velikem leksikonu okrajšana celo zemljepisna imena.
V Slovenskem kdo je kdo je tako Anglija postala Ang.^??, Španija Šp.^??, Kanada Kan.^??, Dolenjska Dol.^??, Gorenjska Gor.^??, Koroška Kor.^??, Celje Cel.^??, Murska Sobota MS.^??, Novo mesto Nm.^??, Kranj Kr.^??, Sarajevo Sar.^??, Zagreb pa je že omenjeni Zg.^??.
V Slovenskem velikem leksikonu je večina teh nemogočih okrajšav ponovljenih in s tem vsaj v določenih leksikografskih krogih potrjenih, veliko je tudi novih (npr. Kaz.^?? za »Kazahstan«, Češ.slovaš.^??⁴ za »Češkoslovaška«), nekatere pa so postale vsaj manj dvoumne (npr. Angl.^?? namesto Ang.^?? za »Anglija« in Špan.^?? namesto Šp.^?? za »Španija«), čeprav niso zato nič bolj sprejemljive in nič manj moteče.⁵

č) Ko bralec Slovenskega kdo je kdo bere, da je nekdo rojen »v Zg.«, je njegova prva misel, da manjka druga polovica krajevnega imena (»v Zgornjem iksipsilonu«). Hip zatem sicer pomisli, da je z »Zg.« najbrž mišljen Zagreb, vendar je treba priznati, da bi bila zanj veliko boljša na prvi pogled prepoznavna okrajšava Zgb, kakršna je uporabljena v Enciklopediji Slovenije.
Da pa kdo, ki se ni na pamet naučil pomena vseh nekaj sto okrajšav Slovenskega kdo je kdo, ugane, kaj pomeni Kr.^?? ali celo kr.^??⁶, mora imeti že kar precej sreče. Okrajšavo Kr^?? (brez pike) za »Kranj« sicer pozna tudi Enciklopedije Slovenije, vendar je tako kot prej omenjena okrajšava Zgb uporabljena le v bibliografskih in podobnih navedkih, v glavnem besedilu pa je ime mesta izpisano v celoti.

d) In čemu služi okrajšava Cel.^??? Ime Celje ima pet črk (znakov), okrajšava pa štiri znake. Kje je tu kakšna korist? Da bi se od ene (1) črke manj v leksikonu kaj poznalo, bi morali to okrajšavo ponoviti večtisočkrat, kar pomeni, da je Cel.^?? tipičen primer okrajšave, ki je sama sebi namen.⁷

e) V Slovenskem kdo je kdo je unikatnih in/ali težko prepoznavnih (ali celo neprepoznavnih) okrajšav še kar nekaj, npr. kas.^?? za »kaseta«, knj.^?? za »knjiga«, pred.^?? za »predavatelj«, še posebej pa kpl.^??⁸ za »kompaktna plošča«. Posebne omembe je vredna tudi okrajšava sr.veško^??, katero bi precej bolje nadomestila okrajšava srv., ki je dobro znana vsaj uporabnikom najbolj razširjenega slovenskega leksikona (Leksikona Cankarjeve založbe). Nekaterih povsem običajnih in v tovrstnih knjigah pričakovanih okrajšav (npr. zgod. za zgodovinski) pa v Slovenskem kdo je kdo, presenetljivo, sploh ni.
Hud primer dvoumnosti in nerazumljivosti je okrajšava prim.^?? v Slovenskem velikem leksikonu, ki nima standardnega pomena »primerjaj« [gl. SP'01], ampak unikatnega »primorski«.⁹
V Slovenskem kdo je kdo ta okrajšava pomeni »primarij«, kar prav tako ni primerno za splošno rabo, ampak le za rabo v zvezi »prim. dr. XY« - torej kot del uradnega zdravnikovega naziva.

f) Nepotrebne okrajšave uzakonja tudi SP'01, npr. sre.^?? za »sreda«, od SP'62 pa je nasledil mdr. okrajšavi tor.^?? za »torek« in pet.^?? za »petek«. Se je kdo vprašal, čemu je sploh treba krajšati že tako kratka imena dni v tednu?
Izjemen primer nepotrebne okrajšave pa sem našel v opisu gesla portugalska književnost v LCZ'3: ime pesnika Camoesa je okrajšano v L. V. d.* Camoes, pri čemer ta d.* zamenjuje neznansko dolgo besedo »de«!

g) Slabe so tudi okrajšave, ki pomenijo tako pridevnik (ali celo dva) kot samostalnik, npr. ind. za »industrijski« in »industrija^??«, knjiž. za »književnost^??« in »knjižen«, trg. za »trgovinski^??«, »trgovski« in »trgovina^??« (vse v Leksikonu Cankarjeve založbe).

Pet temeljnih okrajševalskih zapovedi

V leksikonih in podobnih priročnikih bi bilo slabih okrajšav pol manj, če bi se "okrajševalci" vsaj poskušali ravnati po petih temeljnih zapovedih, ki sem si jih pri svojem leksikografskem delu postavil sam:

- okrajšav naj bo čim manj;

- okrajšave besed in imen morajo biti nedvoumne in razumljive tudi brez učenja seznamov okrajšav na pamet - se pravi, biti morajo standardne;

- krajšati smemo le pogoste besede, od kratkih besed pa le tiste, katerih okrajšave so splošno znane (npr. nemški, ruski, sever);

- samostalnikov načeloma ne okrajšujemo,¹⁰ predvsem pa okrajšava (npr. ind.) ne sme pomeniti obenem pridevnika (industrijski) in samostalnika (industrija) ;

- zemljepisnih imen ne okrajšujemo - izjema so seveda pridevniki, ki so deli zemljepisnih imen (npr. Južni, Zgornji), in uveljavljene kratice (npr. VB, ZDA, ZRN).

Opombe

1 Založba je oglaševala, da bo imela posamezna knjiga Slovenskega velikega leksikona okoli 1000 strani, prva knjiga pa jih nima niti 700!

2 Navedena je sicer tudi v SP'62, vendar ni zato nič boljša.

3 »Zgornji« je v Slovenskem kdo je kdo okrajšan v Zgor.^??, »Spodnji« pa v Sp., kar ni ravno usklajen par.

4 Okrajšava Češ.slovaš.^?? je sploh biser, saj ubogo ime Češkoslovaška skrajša za vsega dva (2) znaka, zmaliči pa ga tako, da kar ni res.

5 V teoriji naj bi okrajšave imen držav v Slovenskem velikem leksikonu imele veliko začetnico, okrajšave iz imen držav izpeljanih pridevnikov pa malo. V praksi pa je dostikrat drugače, npr. v opisu gesla Abašidze, ki se začne in konča s okrajšavo Gruz.^??, ki ima prvič pomen»gruzinski«, drugič pa »Gruzije«. Da je opis zaradi tega videti prav čuden, najbrž ni treba posebej poudarjati.

6 Po Slovenskem kdo je kdo ima okrajšava kr.^?? pomen »kranjski*«, po SP'01 »krajeven^??« in »kraljevski^??«, po Slovenskem velikem leksikonu pa »krajšava« in »kratica^??« (čeprav krajšava in kratica nista eno in isto). To, kako se bodo med nemogočimi okrajšavami s tolikerimi pomeni znašli bralci, očitno ne zanima nikogar.

7 Okrajšave kot nem. za »nemški« in češ. za »češki« so seveda nekaj povsem drugega - prvič zato, ker so splošno znane in uporabljane, drugič zato, ker lahko pomenijo tudi »nemškega« in »češkega«.

8 Le zakaj ni bila namesto okrajšave kpl.^??, ki vzbuja kvečjemu asociacije na »komplet«, izbrana normalna, vsakomur znana kratica CD?

9 Po SP'01 je ustrezna okrajšava za besedo primorski primor..

10 Izjema so predvsem strani neba, besedi prebivalci in stoletje, nekatera števila (milijon, milijarda) ter seveda ustaljene oznake za kemijske prvine, merske enote ipd.. - Posebnost so okrajšave (kratice) za naslove knjig. Nekatere so že uveljavljene in splošno znane (npr. SSKJ za Slovar slovenskega knjižnega jezika), druge pa priložnostne (v Popravopisu npr. LCZ za Leksikon Cankarjeve založbe). Prve lahko uporabljamo brez omejitev, druge pa le, če se v besedilu večkrat ponovijo.