Leksikon Sova - predstavitev cenzuriranega avtorskega deleža Simona Lenarčiča

Nekatera cenzurirana gesla in opisi v Leksikonu Sova (2006)

Izločeno geslo

Slovensko (novo geslo)
v širšem pomenu oznaka za slovensko etnično ozemlje, tj. Slovenijo z zamejstvom vred, v ožjem sopomenka za Slovenijo. - Navadno se rabi v zvezi s predlogom »na« (na Slovenskem).

Opomba
Primere rabe in praktične razloge za nujnost natančnega definiranja pomena pojma Slovensko sem opisal v Popravopisu. Tu bi dodal le pojasnilo, da sta bila pojma Slovenija in Slovensko prvotno, ko še nismo imeli svoje republike in nato države, sopomenki (označevala sta ozemlje, na katerem so strnjeno živeli Slovenci), danes pa je pojem Slovenija zaradi pomena »država« hočeš nočeš politično omejen, medtem ko je pojem Slovensko ohranil svoj širši pomen, trdno določen s pridevnikom slovenski.
Tudi cenzorju Mladinske knjige oziroma Cankarjeve založbe ne bi škodilo, če bi se, predno je v Leksikonu Sova cenzuriral geslo Slovensko, malce poglobil v zadevo, Potem bi morda opazil, da poljubno mešanje pojmov Slovenija in Slovensko, ki so si ga redaktorji Leksikona Sova privoščili med brkljanjem po pred tem zgledno urejenem opisu gesla kmečki upori na Slovenskem, ne vodi nikamor.

"Popravljeni" opisi
(za geselsko besedo je naveden status gesla glede na prejšnjo izdajo leksikona; izločeni ali bistveno spremenjeni deli opisov so obarvani rdeče; lektorski popravki - vsi po vrsti nepotrebni! - niso upoštevani, prav tako ne nebistveni redaktorski posegi)

avstrijska državna pogodba (novo geslo)
pogodba o obnovitvi neodvisne Avstrije v mejah iz 1938, ki so jo 15. 5. 1955 podpisali zunanji ministri SZ, VB, ZDA, Francije in Avstrije; temelj zanjo bila moskovska deklaracija. Avstrijska državna pogodba mdr. Avstriji prepoveduje združitev z Nemčijo in povezovanje s katerimkoli politično-vojaškim blokom; v 7. členu ji nalaga popolno varstvo slovenske manjšine, česar pa Avstrija ni izpolnila.

Opomba
Označeni del opisa je cenzor spremenil v kar Avstrija izpolnjuje le v manjši meri, kar je nesmisel, saj popolnega varstva ne moreš izpolnjevati v manjši meri! Popolno varstvo se lahko izpolnjuje le "v polni meri" - torej v celoti.

beneški Slovenci (geslo z na novo urejenim in ažuriranim opisom)
del slovenskega naroda med srednjo Soško dolino in Furlansko nižino (gl. Beneška Slovenija). Žive v težavnih gospodarskih razmerah, zato močno izseljevanje, predvsem v Furlansko nižino; od ok. 30 000 jih le ok. polovica še živi v Beneški Sloveniji. Uživajo le minimalne narodnostne pravice; njihovo regionalno središče je Čedad. - 1077-1420 pod oblastjo oglejskih patriarhov, 1420-1797 pod Beneško republiko. Do konca beneške oblasti obdržali upravno in sodno avtonomijo. Do 1866, s presledkom 1805-14 (Napoleonova Kraljevina Italija), bili pod Avstrijo, nakar so s plebiscitom potrdili priključitev k Italiji, ki je Beneško Slovenijo skupaj z ostalo Benečijo dobila zaradi avstrijskega poraza v prusko-avstrijski vojni. Nova oblast je beneške Slovence takoj začela potujčevati (ustanavljanje italijanskih šol, preganjanje slovenščine iz cerkva); k ohranitvi slovenstva so poleg odmaknjenosti pokrajine odločilno pripomogli duhovniki in narodni buditelji z I. Trinkom na čelu.

Opomba
Cenzorjeva sprememba opisa - črtanje besedice 'le', ki je nisem dodal jaz, temveč je bila napisana že v prejšnji izdaji iz leta 1994 - je minimalna, a vseeno zelo pomenljiva, saj še enkrat pokaže, kako težko je nekaterim reči bobu bob. Sicer pa so se ravno v času okoli izida Leksikona Sova razmere v Beneški Sloveniji vsaj na simbolni ravni precej izboljšale, saj je slovenščina na podlagi mukoma sprejetega zakona o zaščiti slovenske manjšine v nekaterih občinah dobila uradno veljavo.

Brižinski spomeniki (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
... so najstarejši ohranjeni spomenik slovenščine in najstarejše slovansko besedilo v latinici ...

Opomba
Označeni del stavka je enako točen in pomemben kot prvi (če ne bi bilo tako, se za "lastništvo" Brižinskih spomenikov ne bi tepli tudi Čehi, Slovaki in Hrvati!), pa je vseeno letel iz leksikona.

Deklaracija o neodvisnost (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
dokument, s katerim je 13 upornih britanskih kolonij v S. Ameriki 4. 7. 1776 proglasilo neodvisnost od VB. Deklaracijo, ki poudarja suverenost ljudstva, je zasnoval T. Jefferson; pri oblikovanju deklaracije ga je navdihovala tudi demokratičnost ustoličevanja karantanskih knezov oziroma koroških vojvod.

Opomba
Da je Jeffersona navdihovala tudi demokratičnost ustoličevanja koroških vojvod, nam je kot sprejeto dejstvo ob svojem obisku razlagal sam predsednik ZDA Bill Clinton, vendar to na našega cenzorja ni naredilo nikakršnega vtisa: moj dodatek k standardnemu opisu je ročno zabrisal iz leksikona.

dražgoška bitka (novo geslo)
... prva večja bitka med NOB v Sloveniji. Po umiku partizanov se okupator krvavo maščeval nad nedolžnim prebivalstvom (ustrelil 41 moških, preostale prebivalce izgnal, vas pa požgal in ruševine razstrelil).

Opomba
Cenzor je opis, ki je opozarjal na nedolžnost civilnih žrtev in brutalnost okupatorjevih represalij, oklestil tako, da je ostala zgolj suhoparna statistika (»so Nemci ustrelili 41 domačinov«), ki daje vtis, da je bil poboj Dražgošanov nekaj samoumevnega in zasluženega.

Istra (geslo z na novo urejenim in ažuriranim opisom)
... Po razpadu Jugoslavije je postal potek slovensko-hrvaške meje ob Dragonji sporen, saj si je Hrvaška de facto priključila zaselke na levem bregu Dragonje, ki spadajo v slovensko katastrsko občino.

Opomba
Cenzor je ta opis dejanskega stanja spremenil v puhlico ... meja še ni v celoti določena.

Knežji kamen (geslo z novim opisom)
... Je simbol karantanske oziroma slovenske državnosti, koroške deželne samostojnosti in demokratično podeljene knežje oblasti.

Opomba
Cenzor je iz označenega dela stavka črtal besedo slovenske in dodal besedico bil (»... je bil simbol karantanske državnosti, koroške deželne samostojnosti in demokratično podeljene knežje oblasti«), kar je oboje huda napaka: Knežji kamen namreč še vedno je simbol vsega naštetega, pri čemer njegovega simbolnega pomena za Slovence, izpričanega tudi z upodobitvijo na nekdanjih slovenskih osamosvojitvenih bonih in na sedanjem evropskem kovancu, ne more izničiti nobeno zgodovinarsko modrovanje o neslovenskosti Karantanije in Karantancev. Navsezadnje je ista založba, ki je lastnica Cankarjeve založbe in je bržkone nastavila tudi dotičnega cenzorja, na platnice svoje razkošne Ilustrirane zgodovine Slovencev dala prav ta v Leksikonu Sova cenzurirani simbol - zakaj neki le, če ne ravno zato, ker je simbol slovenske državnosti?!

Leopold II.
(1835-1909) belgijski kralj od 1865 ... 1885-1908 zasebni lastnik in neomejeni suveren Neodvisne države Kongo; zaradi grozot, ki so jih tam počeli njegovi ljudje (prisilno delo, poboji in pohabljanje so zdesetkali prebivalstvo), moral 1908 pod mednarodnim pritiskom svojo državo odstopiti Belgiji.

Opomba
Označeni opis je zgolj povzetek grozodejstev, podrobno opisanih npr. v enciklopediji Britannici (ena od grozljivih podrobnosti: merilo uspešnosti Leopoldovih najemnikov pri zatiranju uporov zasužnjenega prebivalstva v Kongu je bilo število rok, ki so jih odsekali odraslim in celo otrokom!) cenzor, preobčutljiv za resnico, pa ga je v celoti vrgel ven in ga nadomestil z »1908 priključil Kongo«, kar je zelo čuden izraz za izsiljen odstop kraljeve zasebne lastnine državi Belgiji.
Čudno je tudi to, da se je cenzorju po eni strani zdel kratek opis grozot dovolj grozen, da ga je cenzuriral, po drugi pa se mu opisano nasilje ni zdelo dovolj grozno, da bi v opisu Konga pustil izraz »grozljivo nasilje« (nadomestil ga je z evfemizmom »veliko nasilje«).

londonski pakt (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
... Medtem ko je bila Avstrija pripravljena Italiji za vstop v vojno na strani centralnih sil odstopiti le j. del Tirolske, je antanta it. ozemeljske apetite zadovoljila z obljubo dodatnih ozemelj na račun Slovencev in Hrvatov (Goriške, Gradiške, Tržaškega, Kanalske doline, jz. dela Kranjske, Istre, Cresa, Lošinja, Zadra in Šibenika z zaledjem, več dalmatinskih otokov) ...

Opomba
Cenzor je označeni del opisa, ki povsem ustreza zgodovinskim dejstvom, zamenjal s suhoparnim »obljubila dodatna ozemlja«. Pravzaprav je že kar čudno, da ni v svojem prizadevanju za Italijanom všečen opis londonskega pakta cenzuriral tudi besed »na račun«.

osvobodilna fronta (geslo z dopolnjenim opisom)
... je OF izoblikovala program, s katerim napovedala mdr. boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem do končne zmage, zedinjenje vseh Slovencev, prevzem oblasti in preoblikovanje slovenskega narodnega značaja. ...

Opomba
Danes bi marsikdo rad izbrisal iz zgodovinskega spomina tiste točke programa OF, ki ne vzbujajo pretiranih simpatij, in naš cenzor je gotovo eden izmed njih, saj je v opisu pustil le ljudstvu všečna cilja OF, manj všečnega o oblastiželjnosti oefovcev in naravnost srhljivega o preoblikovanju narodnega značaja je pa cenzuriral (in ju nadomestil z bolj všečnima »samoodločbo in obnovo demokratične Jugoslavije«).

pariške mirovne pogodbe (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
... Do Slovencev je bila mirovna pogodba z Italijo krivična, saj je v Italiji (na Goriškem in v Beneški Sloveniji) ostalo več kot 55 000 Slovencev, na ozemlju, ki ga je dobila Slovenija, pa je živelo le nekaj sto Italijanov.

Opomba
Tudi v tem primeru je cenzor poskrbel za Italijanom všečen opis v slovenskem leksikonu: stavek, ki mirovno pogodbo vrednoti s stališča Slovencev, je spremenil v povsem nevtralno ugotovitev »Italiji pa je ostal del Goriške in Beneška Slovenija z več kot 55.000 Slovenci«.

slovenska zgodovina (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
... Predniki današnjih Slovencev naj bi se na območje V. Alp (do Furlanske nižine, Jadrana, Aniže in Travne, Donave in Blatnega jezera) naselili v 2. polovici 6. stol. s severa in vzhoda (po drugi teoriji naj bi bili staroselci); že konec 6. stol. so ustanovili kneževino Karantanijo, prvo slovensko in najstarejšo samostojno slovansko državo. ... ... Leta 819 so [Karantanci] skupaj s Karniolci (Kranjci) sodelovali v neuspešnem uporu Ljudevita Posavskega, zato je Karantanija po letu 820 izgubila samostojnost in bila preurejena v grofijo; začela se je bavarska oziroma nemška agrarna kolonizacija in s tem drastično krčenje slovenskega etničnega ozemlja. Leta 869 je v Spodnji Panoniji karantanski knez Kocelj ustanovil samostojno slovensko državo, ki pa je pod pritiskom Frankov propadla (874). ... ... [Kmečki] upori pomenijo skupaj z reformacijo temelje za oblikovanje slovenske narodne zavesti. ...

Opomba
To se je moral potiti cenzor, ko je cenzuriral besedi slovenski in Slovenci v opisu slovenske zgodovine! Za začetek 'prednikov današnjih Slovencev' ni le zamenjal s 'Slovani in Obri' (prepovedana je torej že tudi posredna raba imena Slovenci!), temveč je Obre razglasil celo za soustanovitelje Karantanije (v stavku Slovani in Obri so območje Vzhodnih Alp naselili v 2. polovici 6. stoletja s severa in vzhoda; že konec 6. stoletja so ustanovili kneževino Karantanijo)! S tem je nazorno pokazal, da je zanj dober vsakršen opis starejše slovenske zgodovine, naj bo še tako skregan z zgodovinskimi dejstvi, da le ni v njem besed slovenski in Slovenci, ki sta bili nekaj povsem normalnega še v času zgodovinarja Grafenauerja in njegove knjige s pomenljivim naslovom Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, iz katere so se starejše slovenske zgodovine učili vsi današnji zgodovinarji - torej tudi tisti, ki nas danes prepričujejo o neslovenskosti naših prednikov. Prav tako pa v pravovernih opisih slovenske zgodovine ne sme biti več nobenega presežnika, zato je cenzor cenzuriral tudi podatek, da je bila Karantanija najstarejša samostojna slovanska država (kar nedvomno drži, saj jo je langobardski zgodovinar Pavel Diakon že leta 595, torej skoraj trideset let pred nastankom Samove države, opisal z izrazom provincia, s katerim so Langobardi imenovali tudi svoje kraljestvo).
Še en točen podatek je cenzor spremenil v netočnega s tem, ko je stavek »Karantanija po letu 820 izgubila samostojnost« spremenil v »Leta 820 je Karantanija izgubila samostojnost«, za nameček pa je iz opisa vrgel še razlago, zakaj je do izgube samostojnosti prišlo. Cenzuriral je tudi omembo Kocljeve države, katere podaniki so nedvomno bili Slovenci in za katero je zgodovinar Sandi Sitar leta 1999 napisal (v knjigi Sto pričevanj o slovenski zgodovini): »... le dobri poznavalci si upajo dandanes zapisati pred Pribinovo in Kocljevo državo pridevek 'slovenska'«. Pomenljiv je tudi podatek iz Male splošne enciklopedije (1976): »Kocelj je ... potrdil slovenski značaj svoje kneževine ...«.
Da gre pri novodobnem slovenskem cenzorstvu predvsem za dosledno razslovenjanje slovenske zgodovine, priča tudi dejstvo, da je iz mojega opisa letel tudi stavek »[Kmečki] upori pomenijo skupaj z reformacijo temelje za oblikovanje slovenske narodne zavesti«.
In ker so se pri Cankarjevi založbi oziroma Mladinski knjigi bolj kot z ažuriranjem mojega dve leti starega opisa ukvarjali z njegovim cenzuriranjem, ni nobeno presenečenje, da so na koncu pozabili dopisati, da je Slovenija 1. 5. 2004 postala članica EU. V leksikonu z letnico izida 2006 je zato opis slovenske zgodovine tak, kot da bi se končala marca 2004, ko se je končalo moje sodelovanje pri pripravi nove izdaje Leksikona Sova!

soška fronta (geslo z novim opisom)
v 1. svetovni vojni fronta med Avstro-Ogrsko in Italijo ob Soči, med Rombonom in Jadranskim morjem, ki jo po podpisu londonskega pakta odprla Italija. Od junija 1915 do septembra 1917 je na soški fronti potekalo 11 večinoma neuspešnih italijanskih ofenziv, t.i. soških bitk, odločilna pa je bila 12. soška bitka 24.-28. 10. 1917, edina protiofenziva centralnih sil, imenovana »Zvestoba v orožju«, v kateri je avstro-ogrskim in nemškim silam uspel kobariški preboj. Sledil mu je beg italijanske vojske v notranjost Italije in zavzetje Gorice; do sredine novembra 1917 se je nova frontna črta ustalila na reki Piavi. Poveljnik avstro-ogrskih čet na soški fronti bil S. Borojević. - Soška fronta je bila največja vojaška operacija na Slovenskem v zgodovini; v bojih je na obeh straneh padlo ok. 200 000 vojakov, skoraj 700 000 jih je bilo ranjenih ali zastrupljenih več kot pol milijona jih je bilo ujetih ali pogrešanih, število civilnih žrtev pa je neugotovljivo. V avstro-ogrski pehoti na soški fronti je bilo največ (ok. dve tretjini) slovenskih in drugih slovanskih vojakov; slovenski polki so se zlasti izkazali med najhujšimi boji (npr. pri obrambi Škabrijela pri Solkanu), saj so pred Italijani branili domačo zemljo.

Opomba
Cenzor se je - kot da bi bil v službi poraženih Lahov! - potrudil iz opisa soške fronte pometati vse, kar je količkaj dišalo po slovenskem domoljubju in kakršnihkoli presežnikih, povezanih s Slovenci in Slovenijo. Pri tem pa je ustrelil gromozanskega kozla, saj zdaj v cenzuriranem opisu piše, da so se med najhujšimi boji, npr. pri obrambi Škabrijela, izkazali slovenski in drugi slovanski vojaki, v resnici so se pa slovenski. V Enciklopediji Slovenije je to navedeno na več mestih, na Škabrijelu pa so leta 1997 odkrili spomenik slovenskim, ne pa "slovenskim in slovanskim" vojakom.

turški vpadi (geslo z novim opisom)
roparski vdori turških vojaških enot in/ali oboroženih tolp (gl. martolozi) na slovensko ozemlje od začetka 15. do konca 17. stoletja. Na slovensko ozemlje so Turki prvič vdrli leta 1408. Po letu 1469 so bili vpadi iz Bosne, ki so jo Turki zasedli leta 1463, vse pogostejši in silovitejši. 1469-1526 so Turki oziroma njihovi podaniki plenili 45-krat, največkrat po Kranjskem, večkrat tudi po Koroškem (mdr. 1478, ko so uničili vojsko upornih kmetov), Štajerskem, Goriškem in Furlaniji (najhuje 1499 med eno izmed beneško-turških vojn). ... - Turški vpadi v slovenske dežele so povzročili ogromno materialno škodo in velike človeške izgube (pobitega ali odvedenega v ujetništvo je bilo toliko prebivalstva, da so nekatera območja na južnem Kranjskem, vzhodnem in južnem Štajerskem, na Krasu in v Istri začasno povsem opustela). Najbolj je bilo prizadeto kmečko prebivalstvo; turška pustošenja in visoke dajatve za neučinkovito deželno brambo so bili med povodi za kmečke upore. Tudi vzdrževanje trdnjav in kraljeve vojske v Vojni krajini je šlo v glavnem na račun slovenskih dežel. Na turško nevarnost so kmetje opozarjali s prižiganjem kresov po hribih, ob napadih pa so se zatekali v utrjene tabore. Turški vpadi so imeli močan odmev v slovenski ljudski pesmi in književnosti sploh.

Opomba
Poleg leporečja (le kaj so bili po hostah se plazeči neregularni krščanski oboroženci iz Bosne drugega kot »oborožene tolpe« in »turški podaniki«?!) si je cenzor tudi tu privoščil frontalni napad na slovensko v opisu: uvodno slovensko ozemlje (enak izraz je uporabljen v Velikem splošnem leksikonu DZS, v Enciklopediji Slovenije pa je uporabljen izraz »slovenske dežele«) je zamenjal z Ogrsko, Hrvaško in habsburškimi deželami - kot da bi Turki vpadali še v katere druge habsburške dežele kot slovenske!
Cenzorja je zmotilo tudi navajanje srhljivih posledic turških vpadov, saj jih je - v skrbi za lepšo podobo storilcev, krščanskih "bratov" iz soseščine? - vrgel ven.

Zedinjena Slovenija
slovenski nacionalni program ... Kljub temu, da je program Zedinjene Slovenije v dobi taborskega gibanja dobil široko podporo, v času stare Avstrije oz. Avstro-Ogrske ni bil uresničen, po njenem razpadu ob koncu 1. svetovne vojne pa je celo doživel katastrofo tako v teritorialnem kot v političnem pogledu, saj je z razkosanjem slovenskega ozemlja ostala v zamejstvu tretjina Slovencev, z združitvijo Države SHS v Kraljevino SHS pa so Slovenci najprej izgubili avtonomijo, nato pa še ime (»pleme jugoslovanskega naroda«, upravna razdelitev slovenskega ozemlja na Ljubljansko in Mariborsko oblast). Med 2. svetovno vojno so idejo Zedinjene Slovenije (v jugoslovanskem okviru) v svoje programe vključile vse slovenske stranke; do delne uresničitve je prišlo s priključitvijo Primorske k Sloveniji.

Opomba
Cenzuriran je bil označeni del stavka - kot da je izguba tretjine narodnega telesa in avtonomije preostalega lahko kaj drugega kot »katastrofa«!

Nekatera občutljiva gesla in opisi v Leksikonu Sova, ki jim je cenzura (zaenkrat) prizanesla
(ni pa jim prizanesla lektorica; njeni popravki - vsi po vrsti nepotrebni! - niso upoštevani, prav tako ne nebistveni redaktorski posegi)

bitka pri Sisku (novo geslo)
bitka med vojsko Svetega rimskega cesarstva (ok. 4000 mož, ki so jih prispevale predvsem slovenske dežele in Hrvaška) in nekajkrat številčnejšo turško vojsko pod poveljstvom bosanskega beglerbega Hasan paše Predojevića 22. 6. 1593 pred Siskom; ena najpomembnejših zmag krščanske vojske nad Turki, s katero se je končalo obdobje turškega prodiranja proti slovenskim deželam. Z bitko pri Sisku, v kateri sta imela odločilno vlogo slovenski vojskovodji, vrhovni poveljnik Vojne krajine Andrej Turjaški in kranjski deželni konjeniški stotnik Adam Ravbar, se je začela t.i. dolga vojna (gl. turške vojne).

Opomba
O tem, kako samozatajevalno so bitko pri Sisku v naših leksikonih in enciklopedijah opisovali doslej, sem pisal v Leksikonu napak!

domobranci (nov opis)
pomožne policijske enote, ki jih je po kapitulaciji Italije (1943) v Ljubljanski pokrajini in kasneje na Gorenjskem in Primorskem iz ostankov bele garde sestavil nemški okupator. Aprila 1944 so domobranci prisegli zvestobo in pokorščino Hitlerju; njihov poveljnik bil od maja 1944 L. Rupnik. Večina domobrancev se je maja 1945 umaknila na avstrijsko Koroško, od koder pa so jih Britanci še isti mesec vrnili v Slovenijo, kjer bili pobiti (ok. 10 000). (gl. povojni poboji v Sloveniji)

Opomba
Pač pa je bila (samo)cenzura na delu med pripravljanjem prejšnje izdaje leksikona, saj v njem kljub letnici izida 1994 pri geslu domobranci ni nikakršne omembe povojnih pobojev.

koroški plebiscit (geslo z na novo urejenim in dopolnjenim opisom)
glasovanje o državni pripadnosti prebivalcev južnega dela Koroške 10. 10. 1920. Po zlomu habsburške monarhije (Avstro-Ogrske) prišel slovenski del Koroške z vojaškim posegom v upravo Kraljevine SHS (1918-20), pariška mirovna konferenca oziroma senžermenska pogodba (1919) pa je za rešitev vprašanja državne pripadnosti južne Koroške določila plebiscit; južna Koroška bila razdeljena na cono A, kamor se morala umakniti vojska Kraljevine SHS, in cono B, ki jo zasedla Avstrija. Glasovanje v coni A se je izteklo v korist Avstrije (59 % oddanih glasov), zato je glasovanje v coni B odpadlo. S koroškim plebiscitom je sporno ozemlje v celoti pripadlo Avstriji, čeprav je večina prebivalstva v občinah južno od Drave glasovala za Kraljevino SHS. Avstrija je na predplebiscitne obljube o enakopravnosti in zaščiti koroških Slovencev pozabila in začela izvajati načrtno germanizacijo Koroške, v 1. desetletju po plebiscitu celo z nasiljem.

Opomba
V prejšnjih izdajah leksikona ni bilo o avstrijskih predplebiscitnih obljubah in poplebiscitnem nasilju nad Slovenci napisanega čisto nič - kot da bi nam opis tega gesla napisali Avstrijci!

P.S.
Prav rad bi navedel še kak necenzurirani opis, a si ne upam, ker je verjetnost, da bi ga potem cenzurirali med pripravo naslednje izdaje leksikona, žal zelo velika.