Predrage knjige

Slovenski kupci knjig smo kot molzne krave

Ko pri nas beseda nanese na ceno knjig, se vedno znova znajde na tapeti davek na dodano vrednost, vse premalokrat pa cenovna politika knjigotržcev in nekaterih naših založb, zlasti največje.

Davki, knjige in otroci

Davki so najbolj normalna stvar v vsaki državi, zato je pritoževanje nad davkom na dodano vrednost, ki je vračunan v maloprodajno ceno knjig, upravičeno predvsem v smislu boja za staro pravdo, po kateri so bile knjige obdavčene po skoraj polovico nižji stopnji kot danes. Drugače pa smo lahko založniki in kupci knjig zadovoljni, saj je davek na knjige znatno nižji od davka na mnoge druge dobrine – nižji celo od “davka na otroke”! Starši namreč za otroška oblačila, plenice, vozičke ipd. plačujemo enak davek kot bi ga na primer za prestižne avtomobile, če bi si jih privoščili imeti namesto otrok.
Pri nas si je torej tudi z vidika stopnje davka na dodano vrednost ceneje omisliti razkošen avto ali veliko knjižnico kot otroke. Toda ne le za prihodnost države, ki je pri pisanju zakona o DDV pozabila, da so otroci njeno največje bogastvo, tudi za prihodnost slovenske knjige bi bilo treba najprej znižati ali celo ukiniti davčno stopnjo, ki velja za promet z nujno potrebnimi izdelki za otroke, saj manj slovenskih otrok ne pomeni le manj bodočih davkoplačevalcev (in s tem manj denarja za sofinanciranje kulture), temveč predvsem manj bodočih kupcev slovenskih knjig.

Knjigotržci nas odirajo tako ali drugače

O 50 in več odstotnem deležu maloprodajne cene knjig, ki ga za pokritje stroškov in predvsem za svoj zaslužek obdržijo naši knjigarnarji oziroma knjigotržci, in njegovem vplivu na denarnice kupcev knjig, najbrž ni treba izgubljati besed. Pač pa velja opozoriti, da slovenske kupce odirajo tudi mnogi tuji knjigotržci, še zlasti in najbolj očitno spletni velikan Amazon, ki je že na samem začetku med svojimi evropskimi strankami uvedel čisto pravi apartheid.
Slovence so namreč geografi Amazonove britanske izpostave kljub temu, da živimo v Evropi, sprva uvrščali med “rest of the World” (tj. ‘preostali svet’), danes pa nas skupaj z Balkanci, vzhodnjaki in Grenlandci uvrščajo med tretjerazredne Evropejce, za katere veljajo za 200% višji stroški pošiljanja za posamezen izvod kot npr. za Avstrijce in celo bolj oddaljene Grke, čeprav k nam Amazonove knjige večinoma prihajajo z navadno in ne s priporočeno pošto, ki bi edina upravičevala višjo tarifo. Politiki apartheida in odiranja, s katero Amazon prejkone pokriva del stroškov, ki jih ima s poceni pošiljanjem knjig v privilegirane dele Evrope, se je pred nekaj leti odpovedala le Amazonova nemška izpostava, ki zdaj vsem evropskim strankam za stroške zaračunava enak pavšal, ugodnejšo tarifo pa imajo le še stranke iz sosednjih držav.

Izjemen popust z napako

Letos, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige, je Mladinska knjiga sklenila svoje zveste stranke razveseliti z “izjemnim” znižanjem cene izjemne knjige Umetnost – svetovna zgodovina. Stranke kličejo po telefonu in jim povedo, da jih tako zelo cenijo, da so se po temeljitem premisleku odločili za “največji možen popust” 60 evrov od redne cene 150 evrov, ki pa velja samo v telefonski ponudbi, saj knjige ni v redni prodaji. Ne povedo pa prijazne prodajalke, da gre za ponatis knjige, ki je prvič izšla že pred desetimi leti, in seveda tudi tega ne, da je izjemna, a ne v pozitivnem smislu, tudi redna cena.
Leta 2000 je enciklopedija stala 23.640 tolarjev ali 111,40 evra, v redno ceno ponatisa iz letošnjega leta pa je vštetih skoraj vseh cca 40% slovenske inflacije v zadnjem desetletju. Na prvi pogled ni z vračunanjem inflacije v ceno ponatisa nič narobe, brskanje po internetu pa razkrije, da se ponatisi primerljivih knjig Mladinske knjige ne dražijo v skladu z inflacijo, ampak le malenkostno. Drugi ponatis primerljive enciklopedije Živali namreč danes stane 119,40 evra, kar je kljub več kot 20% inflaciji le pičlih 5% več, kot je knjiga stala ob izidu leta 2003 (26.900 tolarjev ali 113,40 evra).
Mladinska knjiga je torej do svoje izjemne ponudbe prišla tako, da je knjigo Umetnost – svetovna zgodovina najprej izjemno podražila. Toda založba, ki resnično ceni svoje stranke, bi pri takšni ekskluzivni ponudbi za 60 evrov znižala ponatisu primerno ceno (po vzoru enciklopedije Živali bi to bilo 120 evrov), ne pa napihnjene!
Za primerjavo naj povem še, da v Italiji, kjer so nekatere primerljive enciklopedije za največ 20% cenejše kot pri nas, to knjigo danes prodajajo za 32,50 evra, redna cena pa je (bila) 65 evrov.

Kaj se skriva v ceni knjig?

Kako napihnjene znajo biti cene knjig Mladinske knjige, pokaže primerjava redne cene omenjene ponatisnjene enciklopedije umetnosti in redne cene lani prvič izdane Kuharske enciklopedije založbe Modrijan. Čeravno ima slednja za 100% več strani od prve in vsebuje za 150% več besed in za 40% več fotografij, ki najbolj vplivajo na ceno tiska, naklada pa je za 40% nižja, kar se spet pozna pri proizvodni ceni posameznega izvoda, je cena obeh enciklopedij približno enaka (kuharska je pravzaprav dražja le za toliko, kolikor je vredna zaščitna škatla, v kateri je spravljena).
Pretirano drag je tudi leksikon Osebnosti, ki ga Mladinska knjiga kljub temu, da je večidel nastal z reciklažo podatkov iz Enciklopedije Slovenije, prodaja za astronomskih 189 evrov. Znova in znova ponatiskovani zastareli slovarji založbe DZS, ki kljub častitljivi starosti četrt in več stoletja stanejo celo več kot sodobni slovarji iste založbe, so pa bržkone edinstven primer izkoriščanja monopolnega položaja na svetu. Primer: francoski slovar, ki je prvič izšel že leta 1975, stane 87,50 evra, približno enako obsežen sodoben italijanski slovar pa nekaj evrov manj! Za nameček se založba DZS s svojimi kurami, ki ji nesejo zlata jajca tudi po štiri desetletja, ne ukvarja niti toliko, da bi v novih natisih popravila vsaj očitne napake.
Tako napihnjene cene (ponatisnjenih) knjig torej nikakor ne morejo biti odraz proizvodnih stroškov. Toda dobiček, ki ga z njimi ustvarjata založbi, se pri redni ceni izdanih knjig čisto nič ne pozna, prav tako ne pri vsebini novih natisov. Pač pa ni dvakrat za reči, da založba Mladinska knjiga z delom dobička namesto kakih z vidika donosnosti nezanimivih slovenskih knjig financira svoja podjetja na Balkanu, kjer so njene najdražje enciklopedije kljub slabši prodaji za cca 25% ali več cenejše kot pri nas (najbrž ne samo zaradi nižjega davka in cenejše delovne sile), dobiček podjetij pa majhen ali celo nikakršen. Če to drži, potem Slovenci tudi s preplačevanjem knjig še kar naprej pomagamo manj razvitim “bratskim republikam”.

Opomba