Simon Lenarčič

Umeščanje Slovenije na Balkan
(odlomek iz Leksikona napak)


Legenda: ?? = vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.


V enciklopediji Britannici je Slovenija podrobneje opisana v poglavju Balkan States, družbo pa ji delajo še Albanija, Bolgarija, Moldavija, Romunija, Hrvaška, BiH in Jugoslavija. Dejstvo, da v tem poglavju ni obravnavana Grčija, katere celinski del nesporno v celoti leži na Balkanu, daje statusu Slovenije izrazito negativen predznak.
V tem, da uredniki Britannice umeščajo Slovenijo »na Balkan«*, se kaže tragičnost jugoslovanskega obdobja slovenske zgodovine, saj je dobrih 70 let politične pripadnosti Jugoslaviji in s tem Balkanu po njihovem mnenju izničilo 1300 let politične in kulturne pripadnosti
1 srednji Evropi. Toda ameriško umeščanje Slovenije na Balkan ni nič bolj utemeljeno, kot če bi kdo ZDA zaradi njene kolonialne preteklosti razglasil za "del Britanskega otočja"!2

Pisci in uredniki Encarte pa so šli v utemeljevanju domnevne pripadnosti Slovenije Balkanu še velik korak dlje v preteklost. Pri geslu Balkan Peninsula so namreč posredno razložili, da je Slovenija za državo »na Balkanu«* razglašena »zaradi zgodovinske pripadnosti Otomanskemu imperiju«*! Da bi bilo vse skupaj še bolj čudno, je do "balkanizacije" Slovenije v Encarti prišlo kljub temu, da je v njej, drugače kot v Britannici, severna meja Balkanskega polotoka pravilno definirana kot »črta med zgornjim tokom Save in Reko na Hrvaškem«.
3
Iz izmišljenega "turškega" razloga so Slovenijo na Balkan umestili tudi v Merriam Webster's Geographical Dictionary. Glede na to, da se enak podatek pojavlja v dveh tako zelo različnih virih, bi bilo prav zanimivo ugotoviti, kdo je "oče" tega umotvora.

Slovenski leksikoni Slovenije ne postavljajo na Balkan, pri opisovanju meja Balkanskega polotoka pa niso nič kaj natančni. Leksikon Cankarjeve založbe in Veliki splošni leksikon DZS namreč trdita, da poteka severna meja »po Savi in spodnji Donavi«
??, ne povesta pa, do kam po Savi. Menda ne do Rateč v osrčju Alp?4
Natančna in točna pa sta opisa v Encklopediji Slovenije in hrvaški Opći enciklopediji JLZ, kjer piše, da severna meja Balkanskega polotoka skrene s Save po Kolpi do Reškega zaliva, kar je tudi logično, saj Kolpa ni le primerna naravna ločnica, ampak tudi zgodovinska
5.
Kolpa je, drugače kot v sodobnih izdajah Britannice, meja Balkanskega polotoka tudi po predjugoslovanski Britannici iz leta 1911.

Vsekakor bi se morali pripadnosti srednjeevropskemu kulturnemu prostoru najprej zavedeti Slovenci sami. Dokler nas bodo na Balkan postavljali slovenski novinarji in publicisti, dokler bodo naši politiki in umetniki sodelovali pri pripravi konferenc, razstav in prireditev, ki imajo v naslovu besedo »balkanski«, dokler bomo v Sloveniji ustanavljali in podpirali društva in revije, katerih ime se začenja z »Balkan-« ali »Balcan-«, dotlej bomo kljub "gverilskemu" trudu posameznikov na svetovnem (političnem in kulturnem) zemljevidu del Balkana.



Opombe

1 Najprej v času samostojne slovenske države Karantanije, nato v času združene Evrope Karla Velikega in na koncu v času stare Avstrije.

2 Kaj je na simbolni enciklopedični ravni pomenila »osvoboditev« Slovencev iz avstro-ogrske »ječe narodov«, najbolje pokaže primerjava opisov gesla Slovenes v Britannici iz leta 1911 in Britannici iz leta 1965. V prvi je Slovencem, če ne štejem odstavka o slovenščini, namenjenih dobrih 4000 znakov (opis je razmeroma poln podatkov o naši zgodovini; kot »probably a Slovene«, tj. »verjetno Slovenec«, je omenjen celo knez Spodnje Panonije Kocelj [gl. (Proti)slovenska (samo)cenzura - točka 2], o katerem v sodobnih izdajah Britannice ni* več sledu), v drugi pa le kakih 250* (opis sestavljata samo dva* stavka; najzanimivejši je tisti, ki je povzet iz izdaje iz leta 1911 in pove, da je bila kajkavščina prvotno bržkone slovenščina). Posebno geslo o slovenščini je marginalizacijo Slovencev v Britannici iz leta 1965 ublažilo le delno.

3 Encartina utemeljitev umestitve Slovenije na Balkan se v angleščini glasi takole: »The northern boundary is geographically defined as the River Sava ... and a line drawn arbitrarily from the upper Sava to the Adriatic near Rijeka, Croatia. This boundary, with a few exceptions, encompasses the countries generally defined as Balkan states, but it has no physiographical justification. It is historically justifiable because the region so defined - together with Romania, but excluding Montenegro, Dalmatia, and the Ionian Islands - constituted most of the European territory of the Ottoman Empire from the late 15th to the 19th century.«

4 Nenatančni so tudi nekateri drugi opisi, v katerih je omenjen Balkan, npr. opis gesla ovčarski psi v Leksikonu Cankarjeve založbe, po katerem spada slovenski kraški ovčar med avtohtone balkanske* ovčarje.

5 Na Kolpi je bila meja Vojne krajine in neposrednega vpliva Osmanskega cesarstva.
© Simon Lenarčič, 2010
Popravopis in Leksikon napak - razno (8)