Popravopis - Pojedenost esperantskosti, esperantskost pojedenosti

Simon Lenarčič

Pojedenost esperantskosti, esperantskost pojedenosti
(odlomek iz Popravopisa)

Legenda: ^?? = vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.

V SP'01 je zelo veliko besed uslovarjenih prvič. Poleg (nerodnih) ženskih oblik [gl. Popravopis: odstavki 221-236] so to tudi t.i. pojmovne izpeljanke na »-ost«. Toda nekatere med njimi (npr. dogajalnost^?? [gl. Popravopis: odstavek 1000], esperantskost^??, estrogenskost^??, nogometnost^??, pojedenost^??, ponikalnost^??, skipelost^??) so lahko le same sebi namen, saj jih pred izidom SP'01 nismo poznali, po izidu pa jih - razen morda v teoriji - nimamo za kaj uporabiti.

Posebej "duhoviti" se mi zdita besedi pojedenost^??¹in skipelost^??. Tistega, kar je pojedeno, namreč ni več, zato za razliko od tistega, kar je le objedeno, nima nobenih lastnosti, tudi "pojedenosti" ne (ali lahko kdo opiše npr. "pojedenost kruha"?). Lastnost oziroma značilnost mleka, ki skipi, pa tudi ni "skipelost", ampak kvečjemu razlitost (in prismojenost).²

Izraz nogometnost^??glede "duhovitosti" ne zaostaja dosti za izrazoma pojedenost^??in skipelost^??, glede "pomena" pa ju celo prekaša. Mar naj bi z njim opisovali lastnosti nogometnih tekem in nogometnih žog?³ In, ker je žog in športov več vrst, po možnosti skovali še izraze "rokometnost", "vaterpolskost" ipd., ki jih v SP'01 ni?

Izjemen primer pojmovne izpeljanke na »-ost« je prav tako prvič uslovarjena beseda lastnostnost^??, ki so jo jezikoslovci skovali za svoje strokovne potrebe. Toda ali so se, preden so se lotili njenega kovanja, vprašali, kaj naj bi sploh pomenila (»lastnost lastnostnega«?!) in v kakšnih stavkih naj bi se uporabljala? Kaj dosti uporabna gotovo ni, zato je njeno uslovarjenje v SP'01 vsaj v mojih očeh zgolj potrata prostora.

Veliko bolj kot esperantskost^?? (navdahnjen od SP'01 bi lahko dejal, da jo je doletela "pojedenost", saj nima nobene uporabne lastnosti) bi v SP'01 sodile besede angleškost, nemškost, italijanskost in srbohrvaškost, ki so zelo primerne za opisovanje neslovenskost-i preštevilnih izposojenk. Tri izmed teh besed so avtorji SSKJ odvrgli v Besedišče slovenskega jezika, v SSKJ pa uvrstili le slovenskost (in samo ta se je znašla tudi v SP'01).

Opombe

1 Obstaja tudi starinski izraz pojed(e)nost [gl. SP'62], ki pomeni »požrešnost«, vendar enakopisna podiztočnica, ki je v SP'01 uslovarjena za zgledom rabe »napol pojedena žemlja«, ne more imeti tega pomena. Če pa naj bi ga vendarle imela, bi morala biti označena s kvalifikatorjem »star.« in ustrezno razložena.

2 SP'01 ne bi škodilo, ko bi bila vanj namesto sporne pojmovne izpeljanke pojedenost^?? uvrščena npr. podobna beseda požrtnost [gl. SP'62] (kot podiztočnica pri iztočnici požrten), ki ni sporna.

3 Še dobro, da se ni kdo spomnil lastnosti žoge opisati z besedo "žogatost"!