o lektoriranju - Delov lektorski aparat pa še kar po starem

Delov lektorski aparat pa še kar po starem

Spoštovani gospod urednik Književnih listov, spoštovana uprava družbe Delo,

ni še dolgo, kar sem za Književne liste napisal članek Bo kdo ustavil in popravil lektorski aparat, ki ga je spodbudilo nemarno lektorsko poseganje v moj pred tem objavljeni članek. A vse kaže, da je bil trud zaman. Tudi članek, ki je bil objavljen prejšnji teden, je ponesnažila oseba, ki ne obvlada slovenščine in ne ve, da imamo Slovenci več prevodov Svetega pisma, in je zato iz stavka »... kakršna je raba slovenskim prevodom Svetega pisma, izvzemši prevod iz 18. stoletja, tuje različice imena Jona ...« naredila slovnični in vsebinski nesmisel: »... kakršna je raba v slovenskem prevodu Svetega pisma, izvzemši prevod iz 18. stoletja, tuje različice imena Jona ...«.
Sprašujem vas, ali na vsem Delu res ne premorete lektorice, ki bi bila sposobna razumeti nekoliko zahtevnejša besedila, kakršna objavljate v Književnih listih? Oziroma, ali na Delu ni nikogar, ki bi bil sposoben ugotoviti in pooblaščen odločiti, da predloženo besedilo ne potrebuje lektoriranja?
Časopisu Delo prav gotovo ne bi škodilo, če bi uprava namesto pri honorarjih za članke, ki vsaj blažijo padanje naklade, če je že dvigniti ne morejo, raje varčevala pri stroških za - vsaj ko gre za moje članke - nepotrebno in dokazano škodljivo lektoriranje.

Simon Lenarčič

Opomba

Tega odziva urednik Književnih listov ni hotel objaviti, češ da je bil lektoričin poseg povsem korekten.