o lektoriranju - Glas(k)u iz lektorskega aparata

Simon Lenarčič

Glas(k)u iz lektorskega aparata

Gospa Mojca Luštrek je storila prav, da je v Književnih listih 18. 3. 2009 vzela v bran lektorje, kakršna je sama. Tudi jaz nimam nič proti jezikovnim svetovalcem - se pravi, uvidevnim lektorjem, ki lektorirancu, kadar je le mogoče, besedilo pred objavo vrnejo v pregled in mu, če to želi, povedo, zakaj so kaj popravili. Žal o te vrste lektorjih zaradi stroge omejitve dolžine v svojem članku Bo kdo ustavil in popravil lektorski aparat? nisem mogel spregovoriti, zato naj mi bo dovoljeno, da zdaj povem, zakaj so jezikovni svetovalci nemalokrat potrebni tudi pismenim ljudem: predvsem zaradi hudo pomanjkljivega SSKJ, škodljivih novotarij, nedorečenosti in napak polnega pravopisa ter skrivalnic, ki se jih glede nepotrebnih srbohrvatizmov že vsaj pol stoletja gredo naši jezikoslovci slovaropisci. Tako lahko npr. to, da je bila beseda "povsem" k nam, kot je opozorila Luštrekova, uvožena z juga (in da jo torej lektorski aparat zaradi tega meče iz besedil), izvemo le iz več kot sto let starega Pleteršnikovega slovarja, iz SSKJ in pravopisa pa ne! In iz etimoloških(!) slovarjev tudi ne.

Gospa Luštrek pravi tudi, da ima, če je kot lektorica navedena v kolofonu, možnost zahtevati opombo, da "prispevek ni bil zlektoriran". Toda takšno možnost bi morali imeti tudi pisci, pa je - niti med njenimi kolegi slavisti! - nimamo. Ko sem pred leti napisal članek za Zbornik Slavističnega društva Slovenije, je namreč urednik opombo "Ta članek ni bil lektoriran", ki bi lektoriranim slavistom utegnila vzbuditi slabo vest, ročno zabrisal ven in me s tem ne lektoriral, temveč cenzuriral!

Z marsikatero trditvijo Luštrekove se strinjam, in veseli me, da se je končno našel nekdo, ki se je na kritiko lektorskega aparata odzval drugače kot lektorji in njihovi zagovorniki, katerih reakcije sem omenil v svojem članku, in za povrhu svoj odziv še duhovito naslovil. Oporekati pa moram trditvi, da lektorski aparat in lektorirance prikazujem "črno-belo", kajti že v uvodnem stavku sem - sicer z drugačnimi besedami in zelo jedrnato - omenil isto kategorijo piscev, o kateri v svojem odzivu kritično govori Luštrekova. Prav v zvezi z "nimam pojma" pisci, kot jih je imenovala, bi se lahko začela debata o (ne)odgovornosti založb in uredništev, ki takšne pisce podpirajo, in lektorski vlogi urednikov, a o tem morda ob kaki drugi priložnosti.