Simon Lenarčič - Popravopis, Leksikon napak ter druge kritike in knjige

Novo Mesto – Nova Pravopisna Diktatura

Slovensko pravopisje je skozi zgodovino močno zaznamovala samovolja pravopiscev, ki je še posebej prišla do izraza pri sestavljanju trenutno veljavnega pravopisa (2001). Takratni glavni pravopisec Jože Toporišič je namreč sklenil svojim sonarodnjakom vsiliti pravopisne rešitve, ki so slovenščini tuje, s tem pa si je postavil žalosten spomenik, prepoln predvsem skupaj ali z malo začetnico pisanih novotarij, ki se veliki večini Slovencev upirajo in so zato po večini ostale mrtva črka na preplačanem papirju (več o tem je napisanega v knjigi Popravopis, 2004).

Žal nova generacija pravopiscev SAZU glede samovolje ni kaj dosti drugačna od prejšnje. To nam najbolj nazorno razodeva odločenost pravopiscev, da v novem pravopisu povsem po nepotrebnem in kljub malodane plebiscitarnemu nasprotovanju Slovencev spremenijo že vsaj stoletje uveljavljeno zapisovanje drugih (neprvih) občnih sestavin krajevnih imen vas, selo ali trg z malo začetnico v Vas, Selo in Trg z veliko začetnico ter ime Novo mesto v po tujem (nemškem, angleškem, hrvaškem itd.) zgledu ustvarjeno nakazo Novo Mesto.

Za zapis Novo Mesto so se nekateri naši velmožje pod vplivom nemščine sicer zavzemali že pred sto in več leti, a jim ni uspelo, saj je Slovencem, če ne štejemo redkih preveč “naprednih” posameznikov in pravopisnih komisij, pisanje navadnih besed z veliko začetnico preveč tuje, da bi se navduševali nad takšnimi zamislimi.

Pravopisci nove generacije pa so za to, da bi bilo njihovo oživljanje davno propadle zamisli uspešno, zagnali pravo pravcato z davkoplačevalskim denarjem podprto propagandno mašinerijo, ki je spravila v javnost cel kup tej temi posvečenih objav, vključno z brošuro Živim v Bukovem Vrhu pod Bukovim vrhom (2020). Naslov brošure je že sam po sebi neživljenjski in zatorej škodljiv propagandni izmislek, o njeni vsebini pa veliko pove podatek, da je edini razpravljalec, ki je nasprotoval zapisu Novo Mesto (in Nova Vas ipd.), predlagal razmislek o nič manj skrajnem in nasilnem »poenotenju predlogov pri naselbinskih imenih (v/na)«, kar bi v praksi pomenilo, da bi npr. namesto »na Jesenicah« in »na Ptuju« pisali samo še »v Jesenicah« in »v Ptuju«.

Del propagande pravopiscev je tudi ustvarjanje vtisa, da pri snovanju novega pravopisa sodeluje javnost. Koliko šteje ta javnost, pa so pokazali s tem, ko so v e-publikaciji Pravopis 8.0 množico odklonilnih odzivov navadnih smrtnikov, ki se ne strinjajo s spremembo zapisa krajevnih imen, vzvišeno odpravili kot »osebno nestrinjanje, ki je pogosto oprto na generacijsko ozadje oz. je povezano z inertnim vztrajanjem pri že usvojenih pravilih«. Iz javnosti se pravopisci delajo tudi norca, saj so odgovornost za spreminjanje zapisa krajevnih imen mirno prevalili na Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, čeprav sta najpomembnejša ali pa vsaj najvplivnejša člana te komisije obenem tudi člana in celo vodja Pravopisne komisije! Prav tako pa pravopiscem ni bilo nerodno v odgovor kritični javnosti navesti Toporišičeve trditve, da »je kritike pogosto strah pred zapleteno resničnostjo«, ki v tem primeru velja za njih same, pravopisce, saj so oni tisti, ki trdijo, da je sedanje pravopisno pravilo preveč zapleteno!

Nasploh so pravopisci svojo namero/odločitev podprli z za lase privlečenimi argumenti, kakršen je ta, da bi »danes malokdo znal povedati, kaj je trg«, in z zavajajočimi sklicevanji na zapise kot Zidani Most, Volčja Jama in Dolge Njive, pri čemer so seveda vsakokrat priročno zamolčali, da so izvirna ali vsaj že lep čas ustaljena imena teh krajev bila Zidani most, Volčja jama in Dolge njive, in da so jih samovoljno spremenili prav predhodniki na njihovih položajih.

Če so torej pravopisci ugotovili, da je sedanja ureditev rabe velike in male začetnice v dvodelnih slovenskih krajevnih imenih zanič, naj namesto samovoljne uvedbe velike začetnice v imenskih sestavinah Mesto, Vas, Selo in Trg raje vzpostavijo prvotno stanje, uzakonjeno v pravopisu iz leta 1962, s čimer bi nam vrnili z malo začetnico pisane imenske sestavine kot most, jama in njive (in seveda ohranili malo začetnico v sestavinah mesto, vas, selo in trg).

P.S.
Same velike začetnice se v naslovu niso znašle po pomoti, temveč so mišljene kot opozorilo, kam dolgoročno moli svojo “taco” naša Pravopisna komisija. Po predlogu enega od njenih članov naj bi namreč že zdaj »vse dele vseh večbesednih lastnih imen pisali z veliko začetnico«, torej ne le Novo Mesto, temveč tudi npr. Lukec In Njegov Škorec!

Opomba

Ta kritika je bila prvič objavljena v Dolenjskem listu 8. junija 2023.