Kateri vrstni pridevniki so pravi? (2) - Kdaj je prav ostrižji in kdaj ostrigin?

Simon Lenarčič

Kdaj je prav ostrižji in kdaj ostrigin?

Glede vrstnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo žival, je bil prejšnji pravopis jasen: če ni jezikovnih ovir, delamo vrstne pridevnike »rajši« s pripono »-ji« kot z »-in« (se pravi: jegulji namesto jeguljin, ostrižji namesto ostrigin, srnji namesto srnin ipd.)! Zelo priljubljene različice s pripono '-in', ki pri bitjih nedvomno izraža svojino, torej niso najbolj primerne za poimenovanje jedi, kakršni sta npr. želvji čaj in želvja omaka.

Drugače je s pridevniki iz te vrste samostalnikov, pri katerih zaradi jezikovnih ovir pripona '-ji' ni možna (oziroma se ni uveljavila): tam pač uporabljamo samo pripono '-in' (beluga: belugine ikre; iverka: iverkino meso), kadar je tako narejen pridevnik zaradi svojilnosti, ki jo hočeš nočeš izraža, moteč (ali sploh ni mogoč), pa si je treba pomagati z opisnim poimenovanjem (beluga: kaviar iz iker beluge namesto belugin^?? kaviar, saj gre za jed), ki je tudi sicer dostikrat najboljša rešitev (iverka: meso iverke).

V redkih primerih je za vrstne pridevnike namesto pripone »-ji« ali poleg nje možna tudi pripona »-en« oziroma »-n«, ki v določni obliki postane »-ni« (sardela: sardelni fileti poleg sardelji fileti). Pripona »-ov«^?? pa za samostalnike te vrste kljub vabljivi enostavnosti ni primerna, saj pripada pridevnikom iz imen živali, ki so slovnično moškega spola. Tako je npr. za jedi, narejene iz ostrig, od za naš SSKJ in pravopise neobstoječih(!) pridevnikov ostrigin (ta je svojilni pridevnik, primeren za opisovanje ene ostrige), ostrigov (ta bi bil v redu, če bi bil samostalnik ostriga moškega spola) in ostrižji najustreznejši slednji, ki je bil v besedni zvezi ostrižja juha uporabljen v Slovenski kuharici. Toda če bi se pisec te razprave ravnal po pogostnosti vsakdanje rabe (ta kriterij zagovarja sodobna jezikoslovska znanost), bi za pravilni obliki razglasil ostrižjo juho in ostrigino^?? omako! Število zadetkov na internetu je bilo namreč sredi leta 2009 takšno: ostrižja juha 62, ostrigina juha 4, ostrigova juha 1; ostrižja omaka 0, ostrigina omaka 139, ostrigova omaka 10. Tako dobljena nenavadna kombinacija "pravilnih" oblik potrjuje, da je treba pri reševanju jezikovnih vprašanj vedno upoštevati vse vidike in ne le enega.

Gotovo pa bo kdo porekel, da je današnja večinska raba spornih pridevnikov drugačna, ker je šel t.i. razvoj jezika svojo - "limonino" (gl. prejšnjo stran) in "ostrigino" - pot. Toda raba je takšna, kot je, predvsem zaradi slabih, pomanjkljivih in/ali zastarelih pravopisov (in akademijskega slovarja), ki smo jih imeli doslej (z zadnjim vred, v katerem je za več kot en Popravopis napak, pomanjkljivosti in nikoli prej videnih jezikovnih čudes). Če bi ljudje v pravopisih imeli jasne, razumljive in utemeljene zglede, in če bi jezikoslovci in pravopisci z enako zavzetostjo in vztrajnostjo, s kakršno po lektorskem in šolskem aparatu vedno znova uveljavljajo svoje novotarije, branili tudi temeljne prvine slovenščine, med katere spadajo zapostavljani vrstni pridevniki na »-ov« in »-ji«, bi danes z našim jezikom ne bilo tako, kot je.

Opomba
S problematiko vrstnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo žival, se v času, ko sem pisal Popravopis in Leksikon napak, nisem ukvarjal, zato pa se ji nisem mogel izogniti med urejanjem Kuharske enciklopedije (2009). Tu objavljena razprava je v primerjavi z izvirno, objavljeno v Kuharski enciklopediji, nekoliko razširjena.
Razprava - prav tako iz Kuharske enciklopedije - o vrstnih pridevnikih iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo rastlino ali snov, pa je objavljena na prejšnji strani.