kritika SP 2001 - Okolijski ni edina napaka

Simon Lenarčič

Okolijski ni edina napaka

Na svečnico se je na straneh Delove Kulture zgodil čudež: jezikoslovci z ZRC SAZU so pred širšo javnostjo priznali, da so v Slovenskem pravopisu (2001) naredili »tako rekoč napako«. Za to, da so se malce posuli s pepelom, je bil potreben pravcati revolt ljudstva, katerega ogorčenje je letos ob odstavljanju t.i. okoljskega ministra prišlo na dan v Delovih pismih bralcev.

Toda pisanje dr. Helene Dobrovoljc ima najmanj pet hudih napak in pomanjkljivosti:

1) Pridevnik 'okolijski' ni rezultat »evolucijskih jezikovnih sprememb«, ki jih omenja uvodoma, temveč jezikoslovski izmislek! S pepelom bi se torej moral najprej in najbolj posuti tisti, ki si je ta besedni stvor izmislil in nam ga v novem pravopisu kljub opozorilom iz vrst najožjih sodelavcev predpisal kot bolj pravilnega od že pred letom 2001 edine oblike 'okoljski'.

2) V pravopisu še zdaleč ni napačen le pridevnik 'okolijski'. V njem je toliko napak in pomanjkljivosti, da mi vseh ni uspelo popisati niti v več kot 400 strani debeli knjigi!
Ali bodo jezikoslovci kdaj priznali tudi druge svoje »tako rekoč napake«? Kaže, da ne, saj od prve objave mojega poziva, da naj SAZU, ZRC SAZU in Založba ZRC kupcem Slovenskega pravopisa priskrbijo brezplačno errato, mineva že osem let, a pravopisno errato še vedno nadomešča moj Popravopis. Tega se večina lektorjev ogiblje kot hudič križa, toda če bi 'okolijske' lektorice na TVS in drugod vsaj malo pokukale vanj, bi jim bilo to, da gre za nesprejemljivo novoto, jasno že davno pred letošnjim svečniškim razodetjem.

3-4) Da se nam z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU na žalost tudi v prihodnosti obetajo pridevniku 'okolijski' podobne »tako rekoč napake«, pove trditev dr. Dobrovoljčeve, da je množinski rodilnik besede 'zelje' »zelj«. Samostalnik zelje namreč sploh nima množinske oblike!
In da je »pridevnik podeželski izgubil vrinjeni -i- in drugi zvočnik -j«? Lepo vas prosim, pridevnik 'podeželski' ni ničesar »izgubil«, saj ni izpeljan iz prav tako fantomske množinske rodilniške oblike »podeželij« (to sicer omenja že SSKJ), marveč neposredno iz podstave 'podežel-'. To je splošna značilnost pridevnikov iz besed, ki so sestavljene iz 'po + samostalnik/ime + je', vendar sodobna slovenska jezikoslovska znanost tega ni sposobna razumeti, zato je slovenščino v novem pravopisu posilila tudi s pridevniki 'porenjski', 'posoteljski' ipd. (normalno je vedno bilo in bo 'porenski' in 'posotelski'!), če omenim le dve izmed neštetih napak, ki še čakajo, da jih njihovi avtorji blagovolijo priznati.

5) Narobe je tudi to, da dr. Dobrovoljčeva svojo ost na koncu usmeri samo proti poslušnim izvajalcem napačnih jezikoslovskih ukazov (v stavku »Večji problem pa se zdi, da nacionalna televizija jezikovne priročnike uporablja nekritično ...«), kajti naše lektorice in lektorji znajo predvsem to, kar so jih naučili na fakulteti. Dr. Dobrovoljčeva gotovo ve, kdo jih poučuje in s čigavim pravopisom, ki je tako slab, da ga je tudi po njenem mnenju treba uporabljati »kritično«, so jih oborožili, a pravih krivcev za 'okolijsko' onesnaženje slovenščine vseeno ne imenuje.

Opomba
Ta odziv je bil prvič objavljen 5. 2. 2010 na straneh Delove Kulture.