Simon Lenarčič
S poplavo "nebesed" in "Neimen"
nastaja "neslovenščina"
Legenda: ?? = vprašljivo ali nepotrebno; (??) = pogojno vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.
Ko sem bil s pisanjem Popravopisa pri koncu, sem k odstavku 606, v katerem sem pokritiziral novoto Polnemec?? in način, kako je v SP'01 uslovarjena beseda Polžid(??), dopisal, da »se nam je zaradi sila preproste matematične formule 'ne+samostalnik' bati poplave vseh mogočih in nemogočih 'ne-jev', npr. "nepodjetnikov", "nenogometašev" ... in "nemnožin"«. Zdaj, ko sem utegnil tej temi posvetiti nekaj več pozornosti, pa ugotavljam, da je do poplave že prišlo. Ali se bo slovenščina v tej povodnji "nebesed", zaradi katerih se drastično spreminja tudi način izražanja (večinoma se kvari, primitivizira),1 utopila, pa je odvisno od jezikovnega čuta ("nečuta"?!) piscev in slovaropiscev.2
16. 4. 2005 sta bili samo na eni od strani Dela v (nad)naslovih člankov objavljeni dve takšni besedi, nevladniki??3 in neodziv??. Prva se je v Delu prijela kljub temu, da pri nas že od Pleteršnikovih časov praktično živ krst ne govori in piše niti o vladnikih, kaj šele o njihovem nasprotju,4 druga pa je v svoji nepotrebnosti in predvsem škodljivosti povsem primerljiva z nesmisli, ki so uslovarjeni le v Besedišču slovenskega jezika (npr. neizbris??, neizid??, neizkop??, neizobrazba??).
V Besedišču slovenskega jezika je besed, ki so primerljive z omenjenimi, še na pretek, zato je ta "smetiščni" slovar lahko vsem, ki prisegajo na "nebesede", neizčrpen vir navdiha. Za ilustracijo jih bom nekaj naštel in pokomentiral:
- nemojster??: sem mislil, da obstajajo le mojstri in šušmarji, zdaj pa bo treba, da bo zbirka popolna, sestaviti še kakega "nešušmarja";
- nemornar??: saj res, le zakaj bi rekli, da »nismo mornarji«, če pa se »mi smo nemornarji«?? sliši tako zelo "pesniško";
- nemož??: je to »žena«? Ali pa morda »nasprotje nežene??«? Ja, prav ste prebrali, tudi nežena?? je uslovarjena v Besedišču slovenskega jezika. In, naj se sliši še tako neverjetno, neženec?? prav tako.
Žal pa niti "nebesede", ki so uslovarjene v SSKJ in SP'01 (poleg tistih, ki sem jih obravnaval v Popravopisu, še npr. nealkoholik??, nekajenje??), niso nujno dobre in smiselne, saj slovenščino bogatijo le na videz. V resnici namreč, podobno kot tujke, s svojim pogosto meglenim5 pomenom izpodrivajo kopico normalnih (domačih) izrazov.
O škodljivosti "nebesede" nealkoholik?? pričata kar zgleda rabe, uslovarjena v SSKJ: »vzel ga je za sostanovalca, ker je bil nealkoholik«?? in »[je] vztrajen nealkoholik«??. Vsaj jezikoslovci bi morali vztrajati pri tem, da je za človeka, »ki ni alkoholik«, bolje reči »ni alkoholik« kot pa »je nealkoholik«??.6 In ne verjamem, da ne vedo, da bi lepo po slovensko namesto »[je] vztrajen nealkoholik«??7 rekli, da »ne pije«8 ali da »se ne pritakne pijače«, s tujko pa, da »je [strog] abstinent«.
Raba sestavljenke nealkoholik?? je sporna tudi zaradi negativnega prizvoka, ki ga skoraj po pravilu da nikalnica ne. Z njo namreč ljudi, ki niso zasvojeni z alkoholom ("nezasvojence"?), naredimo za nekaj posebnega, za nenormalne, zasvojence pa za normalne.
Novota nekajenje?? (v impresivni zbirki "nebesed" Besedišča slovenskega jezika je ni, v medijih pa se je razbohotila zlasti v času »Festivala nekajenja«?? leta 1998) je tako kot vse druge "nebesede" slovnično povsem pravilna. Vprašati pa bi se bilo treba, kaj naj bi pravzaprav pomenila. Če je namreč kajenje »početje«, je lahko nekajenje?? le "nepočetje". Na vprašanje, kaj naj bi bilo nepočetje?? [gl. Besedišče slovenskega jezika], pa lahko najbrž odgovori le kak filozof, navajen izrazov nebit, nebivanje, nejaz ipd..9
V vsakdanji rabi je novota nekajenje?? postala modna vsiljivka, ki izpodriva besedo kajenje in prevzema vlogo nekakšnega evfemizma. Da pa slovenščina zaradi tega ni na boljšem, kažejo naslednji primeri:
- Časnikarji in publicisti pišejo o »zagotavljanju nekajenja«?? (namesto o »preprečevanju/prepovedi kajenja«), o »vzgoji učencev za nekajenje«?? (namesto o »ozaveščanju učencev o škodljivosti kajenja [tudi za soljudi!]«), o zavzemanju »za več nekajenja na Celjskem«?? (namesto »za manj kajenja na Celjskem«), o »nekajenju udeležencev [tečaja za odvajanje od kajenja]«?? (namesto o »vzdržnosti kadilcev/udeležencev«) ipd..10
- V SP'01 je naveden "zgled" »zavzemati se za nekajenje v zaprtih prostorih«??, čeprav smo še včeraj brez slepomišenja in olepševanja11 rekli, da »se zavzemamo za prepoved kajenja v zaprtih prostorih«.
Besede, ki se začenjajo z nikalnico ne, imamo v slovenščini že od nekdaj. Vendar obstoj takšnih besed, ki večinoma označujejo lastnost oziroma značilnost (nejasen, neresen, neumnost, nezaslišan, neznosen), mnoge - t.i. evfemizmi - pa so se pojavile predvsem zaradi olepševanja12 (ali ironiziranja), ne pomeni, da ima lahko na vsem lepem kar katerakoli (vsaka?) beseda svoj "nejaz". Enako tudi besede nekovina, nevojak ipd. ne pomenijo, da je smiselno uporabljati in "skladiščiti" (v slovarjih) še sestavljenke neželezo?? (kako sploh lahko shajamo brez besed "nezlato" in "nealuminij"?), nemornar?? (kaj pa "nekapitan" in "neveslač"?) ipd..
Da se besed res ne bi smelo poljubno spajati z nikalnico ne, kaže tudi zelo razširjena beseda neposrečen?? [gl. dodatek k Popravopisu - odstavek 1027].
Povodenj "nebesed" bi bilo torej mogoče zajeziti z navajanjem ustreznih zgledov rabe in kvalifikatorjev v novem SSKJ, pri prav tako vse številčnejših in vse pogostejših imenih, ki se začenjajo z z veliko začetnico pisano nikalnico »Ne-«, pa bi se enkrat za spremembo lahko zgledovali po tujih jezikih tudi v čem dobrem, ne le slabem. Angleži namreč človeka, ki ni Arabec, ne imenujejo "Nonarab", ampak non-Arab. Nikalnica »non-« ima torej malo začetnico in tudi slovenski Nearabec(??) (ali pa Neslovenec(??)) bi bil videti sprejemljivejši, če bi ga imenovali ne-Arabec (ne-Slovenec), saj s tem ne bi dobili novega "Neimena", ki vsebuje z malo začetnico pisano "Ime" (»-arabec«, »-slovenec«), ampak bi že obstoječe ime (Arabec, Slovenec) zanikali z z vezajem "ločeno" nikalnico, ki ne bi vplivala na njegovo veliko začetnico.13
Potrditev, da bi to lahko bila ustrezna rešitev, sem našel v slovenskem prevodu romana Otroci polnoči: junak Salem je ob neki priložnosti opisan kot ne-Salem, ne pa kot Nesalem(??), kakor bi bilo prav po sedanjih pravopisnih pravilih, ali nesalem??, kakor bi bilo prav po SP'62.
Da kovanje zanikanih imen po sedanjih pravilih res ni (najbolj) ustrezno, postane jasno, če si predstavljamo slovenščino, kakršna bi utegnila biti čez nekaj let, če se bodo nadvse modernim Neslovencem(??), Nenemcem(??), Nekitajcem(??) ipd. pridružili še razni "Neivani", "Nemete" in morda celo "Nenovaki".
Ker pa nihče pri zdravi pameti ne reče, da mu je ime npr. "Nepeter", da se piše npr. "Nekovač" in da je npr. Nerus(??) in/ali Nehrvat(??),14 bi bilo v vsakem primeru daleč najbolje, če bi se rabi in kovanju "Neimen" ali "ne-Imen" izogibali, da bi torej namesto »Neslovenci« ali »ne-Slovenci« raje pisali in govorili »tujci«, »priseljenci«, »druge narodnosti« ali kaj podobnega, sobesedilu primernega.15
© Simon Lenarčič, 2010
dodatek k Popravopisu - izbrano poglavje/odlomki
Opombe
1 Primer: v Delničarju sem avgusta 2005 prebral, da »bi [banka] lahko z nepošiljanjem?? mesečnih izpiskov precej prihranila«, še včeraj pa bi praktično vsakdo napisal, da »bi, če mesečnih izpiskov ne bi pošiljala, lahko precej prihranila«.
2 Jezikoslovci poplave "nebesed" najbrž ne bodo zajezili, saj so, kot kaže, nad njimi tudi sami navdušeni. V Popravopisu sem že omenil njihov izraz neednina??, uslovarjen v 2. izdaji SP'01, v Slovenski slovnici J. Toporišiča (2000) pa sem ugledal še podobno grozen izraz nesedanjik?? (na strani 523) in stavek »... večinoma so tudi nenikalni??« (na strani 514). Toda vsaj od slovnice bi pričakoval spodbujanje rabe normalnih izrazov in delanja lepih stavkov. Lepo po slovensko bi se namreč reklo »večinoma tudi niso nikalni« ali »večinoma so tudi trdilni«.
3 Na tem mestu sem hotel napisati »Bomo dobili tudi "neuradnike"?«, pa sem pogledal v Besedišče slovenskega jezika in na internet, in ugotovil, da smo jih že!
4 Pač pa so pravopisci v SP'01 uslovarili besedo nekulturnik?? in s tem dali "svetal" zgled časnikarjem. "Nečasnikarji", "nepravopisci" in tisti, ki nismo kulturniki, namreč te novote do izida SP'01 nismo poznali.
5 Za zgled meglenosti pomena lahko postavim besedo neživilo??, ki so jo, kot kaže, iznašli trgovci. V Domžalah imajo namreč na istem naslovu dva diskonta. Prvi je diskont neživil??, drugi pa - ne diskont živil, kot bi pričakovali, temveč diskont oblačil in obutve! Ali to, da obleke in čevlji, ki so tam naprodaj, niso neživila??, pomeni, da jih lahko, če nas zgrabi tako huda lakota kot Charlieja Chaplina v Lovu za zlatom, skuhamo in pojemo?
6 To pomeni, da bi moral biti pri primeru rabe, kakršen je naveden v SSKJ, naveden tudi zgled pravilnega izražanja (»vzel ga je za sostanovalca, ker ni bil alkoholik«). S tem bi nas jezikoslovci opozorili, da se je treba takšnim besedam vsaj takrat, ko ne gre za smiselno vzporejanje (»alkoholiki in nealkoholiki« [gl. SSKJ]), izogibati. Saj kam bi pa prišli, če bi govorili in pisali še o "nebolnikih", "nemelanholikih", "nenarkomanih" ipd.?
7 V SP'01 je ta zgled(?) rabe "popravljen" v »dosleden nealkoholik«?? - kot da bi bil problem samo v besedi vztrajen.
8 Toda, Bog pomagaj, v "neslovenščini", uslovarjeni v Besedišču slovenskega jezika, se ne govori tako, marveč se uporablja beseda nepivec?? (in celo nepitje??)!
9 SSKJ-jevski opis izraza nepočetje?? bi bil »kar je nasprotno, drugačno od početja«. Do tu je vse lepo in prav, zatakne pa se, če hočemo besedo uporabiti v stavkih. Ali je smiselno govoriti npr. o »celodnevnem "nepočetju"« (namesto o »celodnevnem lenarjenju«)? Je »ob takem "nepočetju" mogoče molčati«?
10 Če bo šlo tako naprej, utegnemo nekega dne namesto zakona o prepovedi kajenja dobiti zakon o nekajenju??!
11 Se mi to, da gre za nov prispevek k t.i. »strpnosti« (»ne biti proti«, »ne nasprotovati«), samo zdi?
12 Npr. nedomačin?? namesto tujec, prišlek, nelahek namesto težak, nelep in nelepota namesto grd in grdota, neljub namesto zoprn, neresnica namesto laž. - V SP'62 večine teh besed še ni bilo, zato pa je bil pridevnik nelep uporabljen v uvodnem delu, ker pravopisci, kot kaže, niso hoteli brez olepševanja napisati, da so besede lahko tudi grde.
13 Jezikoslovci utemeljujejo pisanje tako zanikanih imen z veliko začetnico in brez vezaja s tem, »da gre za pripadnika neke druge, neimenovane skupnosti«, in z zgledoma Praslovani in Istroromani [gl. Pravopisje na Slovenskem (stran 136)]. Toda, mar ne bi mogli razlike med izrazi, kot so npr. Praslovan, Jugoslovan (v prvotnem pomenu »južni Slovan«) in ne-Slovan, utemeljiti s tem, da prva dva sta Slovana (prvotni, južni), tretji pa ni? S praktičnega vidika torej ne-Slovan sploh ni ime (ampak zanikanje imena), Praslovan pa je ime. Kaže, da tako nekako razmišljajo Nemci, ki po eni strani pišejo Nicht-Slowene [gl. Veliki slovensko-nemški slovar DZS] in Nicht-Slawe (pri čemer je nikalnica nicht bržkone pisana z veliko začetnico zato, ker postane del samostalnika), po drugi pa Südslawe (»južni Slovan«) in Urslawe (»Praslovan«).
14 V resnici rečemo »nisem Peter«, »ne pišem se Kovač« in »nisem ne Rus ne Hrvat«.
15 Pridevnike iz z vezajem pisanih zanikanih imen pa bi lahko brez škode (in kljub sedanjim pravilom o ohranjanu vezaja v izpeljankah) še naprej pisali brez vezaja, torej nearabski, neslovenski ipd.. Podobno velja za z malo začetnico pisane samostalnike (npr. nečlovek), a le, če jih uporabljamo v razumnih mejah in ne kujemo brez potrebe novih in novih.
